alert (\"ldksaf\"); var top_header = document.getElementById(\"top-header\"); top_header.innerHTML = \"New Header\";

Program promovira zdravje ter usmerja izvajanje aktivnosti za ohranjanje in krepitev zdravja  v vrtčevskem okolju in izven tega. V okviru programa so organizirana tudi izobraževanja za vzgojitelje, ki nudijo strokovno podprte vsebine povezane z zdravjem. Izpostavljeni so predvsem dobro počutje, ustvarjalnost, izmenjava dobrih praks in sodelovanje s strokovnjaki NIJZ.

V letošnjem šolskem letu je rdeča nit programa »Počutim se dobro«.

»Dober dan. Kako si?« so pogosto prve besede, ko srečamo znano osebo. Morda nas to resnično zanima, morda pa ne vemo kaj bi drugega rekli. Kakorkoli, pričakuje se odgovor.

» Dobro.«

Pa je to res? Ali sploh vemo, kako se počutimo? Smo dovolj pozorni, čuječi, da prepoznamo svoja čustva, da vemo, kaj določa naše počutje, kaj je za nas pomembno in kaj nas izpolnjuje?

Če hočemo svoje počutje izboljšati, ga moramo najprej prepoznati (vzeti si čas zase, se umiriti, se poglobiti v svoje občutke in misli),  o tem razmišljati, kaj preveriti in se o tem pogovarjati. Pri tem imamo na razpolago različne tehnike, ki so namenjene tako odraslim kot tudi otrokom, s katerimi si lahko še dodatno pomagamo pri ohranjanju ravnovesja in dobrega počutja.

 

V vrtcu poteka veliko aktivnosti, spodaj pa si lahko preberete nekaj utrinkov…

V sklopu teme »Počutim se dobro« smo izvajali skupinske dejavnosti na čustveno-socialnem področju.

Spoznavali smo čustva (kdaj sem vesel, žalosten, jezen, prestrašen); otroci so pripovedovali o njih, jih pokazali neverbalno ter jih poskusili začutiti skozi gibanje. Uporabili smo tudi »čustvene lutke«, ki so se jim zdele zelo zanimive. Lahko so si od blizu ogledali čustvene izraze, lutke stisnili k sebi, jih potolažili,…

Preko zgodbic, ki smo jih predstavili z »žabcem Rudijem«, ki se vsakič nauči nekaj novega,  smo se učili odgovornosti za lastna dejanja, govoriti z dobrim namenom ter učenja iz svojih napak. Po skupinski dejavnosti in gibalni igri (npr. Otroka smo pokrili z odejo, nato pa smo ga poklicali po imenu in ga povprašali po njegovih čustvih. Otrok pod odejo se je nato odgrnil in s pomočjo pantomime prikazal določeno čustvo, ostali pa so poskusili ugotoviti, katero čustvo kaže.) smo pojme utrjevali še individualno, z likovnim ustvarjanjem. Uporabili smo gradivo Janija Prgića (Mediacija za predšolske otroke in Tanka črta odgovornosti) ter Zavoda RS za šolstvo (Da sije sonce).

Pri ustvarjanju dobrega počutja smo izdatno uporabljali glasbo. Otroci se ob prepevanju umirijo, na ta način pa se tudi lažje pridobi njihova pozornost. Z otroci smo iz odpadnih materialov izdelali ropotulje, da so otroci lahko tudi sami spremljali petje.

Tako najmlajšim kot starejšim otrokom smo približali temo osebne higiene. Že takoj po končanem uvajalnem obdobju smo jih pričeli osveščati o pomembnosti osebne higiene s poudarkom na umivanju rok. Ogledali smo si filmček »Čiste roke za zdrave otroke«, se učili deklamacije/prstne igre Traktor ter prebirali knjige glede zdravja (Mandi je bolan,…). Da smo preverili, če si znamo res temeljito umiti roke, smo roke otrokom namazali s prstno barvo – pri tem uporabili domišljijsko zgodbo, da so to bakterije, zaradi katerih lahko zbolimo – da pa z zadostno količino mila in vode in s pravilnim umivanjem rok te bakterije prepodimo in tako preprečimo, da zbolimo. Obiskala nas je tudi medicinska sestra in nam pokazala, kako si je roke treba umiti, nato pa smo jo skušali tudi sami čim bolj posnemati. Intenziteto osvaščanja smo še okrepili po ponovnem obdobju vrnitev v vrtec po epidemiji koronavirusa. Učili smo se tudi higiene kašlja in kihanja. V igralnici smo nalepili slike, ki nas na to higieno spomnijo. Pred počitkom vedno slečemo oblačila, v katerih smo se igrali zunaj, da naši ležalniki ostanejo čisti.

V okviru »gibanja« smo organizirali »Brezjanski teden mobilnosti«, s sloganom »Gremo peš!«. Namen je bil spodbujanje otrok k naravni in osnovni obliki gibanja – hoji, se pogovarjati o zdravem načinu življenja ter o zdravi prehrani. Kar nekaj staršev se je odločilo, da so prišli in odšli iz vrtca s svojimi otroki peš, vse do doma. Tako je uspešno zaživel »pešbus«.

Veliko smo tekli in se igrali različne gibalne igre, za motivacijo pa uporabljali obroče, žoge, milne mehurčke. Izvajali smo jogo (npr. pozdrav soncu) za otroke.

Gibali smo se vsakodnevno, ne glede na vreme. Na asfalt pred vrtcem smo narisali cesto s prometnimi znaki, po kateri so se otroci vozili s poganjalci. Velik poudarek smo namenili obvezni opremi za varnost.

V gozdu so otroci hodili po suhem listju, koreninah, tipali so lubje, iglice in se dobro počutili.

Obiskal nas je tudi gorski reševalec ter predstavil opremo ter pripomočke za prvo pomoč. Otroci so z zanimanjem sodelovali v pogovoru ter poskušali sami poviti vzgojiteljice.

Skupaj s starši in otroki smo za zaključek šolskega leta izvedli »skriti zaklad« in skupaj s starši reševali naloge, ki so jih pripeljale do zaklada. Veselje otrok ob odkritju je bilo nepopisno, pa tudi starši so se dobro počutili.

V okviru  tematike »zdrave prehrane« smo se skupaj s starši dogovorili za zdravo praznovanje rojstnih dni. Namesto sladkih bonbonov smo se posladkali z žitno ploščico, ob igri smo razvrščali in spoznavali, kaj je zdravo, poimenovali posamezne sadeže in zelenjavo. Prebrali smo knjigo o zelo lačni gosenici, ki je bila izhodišče za  pogovor ter zaigrali zgodbico »Sadni prepir«. Sadje, ki smo ga uporabili pri predstavi v plišasti obliki, smo potem otrokom ponudili v obliki pravega sadja. Nabrali smo lipove cvetove, jih posušili in naredili iz njih čaj. K sodelovanju smo povabili tudi starše, ki so prinesli v vrtec fotografije različne zdrave/nezdrave hrane.

V okviru »zdravja in zdravega življenja« smo pripravili pravljično  uro na temo »zdravje«. Babica enega izmed otrok nam je kot medicinska sestra pripravila pogovor o tem, kako ravnamo, kadar smo bolni. Najbolj zanimiva je bila njena medicinska torba s povoji, obliži, pincetami, stetoskopom. Izdelali smo tudi lutko »poškodovanca«, ki so jo otroci oskrbeli.

Spoznali smo, da je voda dobrina, da nas najbolj odžeja in je zdrava. V vrtcu spodbujamo otroke k pravilni uporabi vode, da ne teče predolgo časa iz pip. Uredili smo dodatne znake, ki opozarjajo na varčevanje z vodo.

Ogledali smo si, kako na vrtčevskem vrtičku rasejo jagode in maline, hkrati pa smo opazovali čebele. Skupaj s čebelarji smo obeležili tradicionalni slovenski zajtrk in spoznali obleko čebelarjev. V sodelovanju z OŠ Lesce smo si ogledali šolski čebelnjak, osnovnošolci pa so nam zaigrali igrico na temo Čebelice.

V povezavi »naravo in varovanjem okolja«  smo skozi celo leto otroke navajali   na lep odnos do narave in skrb za naravo. Ob vrnitvi v vrtec po epidemiji smo poskrbeli za čisto okolje površine našega igrišča. Pobrali smo odpadke, pograbili travo in posadili sadike ognjiča. S sajenjem cvetlic smo želeli otrokom prenesti spoznanje, da so živa bitja odvisna drug od drugega. V sklopu gibalnih dejavnosti smo odšli na sprehod do travnika, kjer smo si ogledali naravno zasajene cvetlice. Ugotovili smo, da moramo ljudje sami poskrbeti za čisto okolje in da na travnik oz. kamorkoli v naravo ne smemo odlagati smeti ali kakorkoli škodovati naravi, sicer rožice lahko umrejo, posledično pa tudi živali (čebelice).

Veliko časa smo z otroki bivali v naravi, jo doživljali in spoznavali v njeni raznolikosti in stalnem spreminjanju. Prisluhnili smo ptičjemu petju, ga poimenovali ter posnemali z oglašanjem. Posebno pozornost smo namenili črnemu kosu, ki je na našem igrišču skozi vse leto. Otroci so ga že sami opazili, zraven požvižgavali, ga klicali in se pogovarjali o pticah v okolici. Ob opazovanju smo zapeli pesmico »Pleši, pleši črni kos«. Tako smo uresničili cilj o naklonjenem, spoštljivem odnosu do žive in nežive narave.

V vrtcu imamo urejene posebne zbiralnike za zbiranje zamaškov, kartuš in sijalk, ter urejene eko kotičke. Zbirali smo KEMS in star papir, z otroci pa ustvarjali iz odpadnih materialov.

Seveda smo skrbeli za »varnost v prometu in na igrišču«. Na sprehodih smo oblekli odsevnike, da smo bili bolj vidni. Prebirali smo različne slikanice na temo varnosti v prometu, prometna pravila pa postavljali tudi v igralnici, npr. pri vožnji z avtomobili in vozičku. 

V okviru projekta »Pasavček« smo se pogovarjali in tudi praktično »trenirali« varnost v avtomobilu. Obiskal nas je policist in se z otroci pogovarjal o uniformi in delu, ki ga opravlja. Na sprehodu z njim nam je pokazal pravilno prečkanje ceste ter hojo ob cesti, kjer ni pločnika. Ogledali smo si  policijski avto.

Opazovali smo železniški in cestni promet ter kolesarje in spodbudili otroke, da so samostojno pripovedovali o varnem kolesarjenju, kjer ne sme manjkati čelada. Ob tem so se otroci spomnili, da imajo doma čelado in kolo ter da tudi sami pazijo na varnost ob spremstvu staršev. Seznanili smo se tudi s pesmico »Kolo«.

Prepoznavali smo prometne znake, se igrali socialno igro »rdeča/zelena« ter si ogledali filme o pomoči reševalcev, gasilcev, policistov,…

Ob prihodu poletja smo več časa namenjali temi »varno s soncem«, saj je otroke že v zgodnjem otroštvu potrebno osveščati o nevarnosti izpostavljanja sončnim žarkom. Zato smo k sodelovanju povabili tudi starše in jih pozvali, da otroke s primernim mazilom ustrezno zaščitijo, ko se le-ti zadržujejo v sončnih predelih, in imajo s seboj tudi ustrezna pokrivala. Da smo otrokom pojem senca približali, smo se igrali detektivsko igrico lova za senco.   Senco smo risali zjutraj in pred dvanajsto uro ter ugotavljali, zakaj je tako. Otroci se pri igranju že sami umaknejo v senco (kjer so urejeni  igralni kotički), poleti pa se hladimo tudi z vodnimi igrami.

Ogledali smo si slikanico »Neli in Cezar poleti« ter razmišljali, kaj potrebujemo, da se zaščitimo pred soncem.

Različne dejavnosti so se odvijale vzporedno preko celotnega leta, nekatere (varno s soncem) še potekajo.